Kakšna je vaša telesna govorica? Predstavljate si, da ste priča v sodnem procesu, da pristopili ste h govorniškemu pultu in sedaj zares dvignite desno roko in izgovorite besede: “Prisegam, da bom govoril resnico, vso resnico in nič drugega kot le resnico!” Pustite roko v zraku tako kot ste jo pač iztegnili in poslušajte video. Pozor – roko morate imeti “zamrznjeno” kot dokaz.
Poznate govorico telesa – oglejte si video in presenečeni boste kako lahko govorica telesa spremeni pomen besed, ki ga kontrastira s pomenom, ki ga izraža telesna govorica.
Ste se kdaj vprašali, kako so se ljudje sporazumevali v ledeni dobi? Zagotovo ne takole – “Oprosti draga, bi bila tako prijazna in mi podala tisti mali slastni kos pljučne pečenke?” Verjetno so enostavno gestikulirali in mrmrali -ou, ou, ou!
Praljudje so svoja čustva izražali z enostavnimi glasovi, večinoma samoglasniki. In še danes na primer, ko se dotaknemo vroče posode, zavpijemo AU, ko smo začudeni rečemo OOO in podobno. V vsakem jeziku obstajajo take enostavne povezave med čustvi in zvoki, ki jih govorci enoznačno interpretirajo. Na ta način smo sposobni izraziti vsa osnovna čustva – jezo, gnus, strah, veselje, žalost in presenečenje. Ta čustvena komponenta jezika omogoča tudi literarne in estetske učinke, saj tekst v nas sproži določena čustva.
Real English je serija kratkih video dialogov v katerih slišite kako naravni govorci v resnici govorijo. Gre za predstavitev vsakdanjih fraz v naravnem jezikovnem kontekstu. Slišali boste kako požirajo zloge, kako uporabljalo sleng in narečje, predvsem pa boste opazili kako velika je razlika med šolsko in naravno angleščino.
Serija je namenjena spoznavanju novih fraz, pravilni situacijski rabi in pa prepoznavanju ter uporabi ustreznih jezikovnih rutin in vzorcev. Še boljša pa je za trening slušnega razumevanja, saj je strukturirana tako, da “igralci” posamezno frazo večkrat ponovijo, jo interpretirajo, uporabijo sinonime, poenostavijo strukturo in podobno.
“How come?” is actually a very interesting phrase. It seems to have been an American invention of the 19th century, although similar forms date back several hundred years in English.
“How come?” is essentially synonymous with “why?”, but in popular usage it often serves a slightly different function. “How come?” carries a challenging, more emphatic tone than a simple “why?” would convey (”How come Jimmy never has to wash the dishes?”). Unlike “why,” “how come” strongly suggests that the questioner has already developed an opinion on the situation and has decided that something is not proper or fair.
“How come” is actually an abbreviation of a longer phrase, which, although not known with certainty, was probably “how comes it” or “how does it come,” meaning “how did this (event, condition, etc.) happen to be this way.”
The first atomic bomb has been dropped by a United States aircraft on the Japanese city of Hiroshima.
The bomb was dropped from an American B-29 Superfortress, known as Enola Gay, at 0815 local time. The plane’s crew say they saw a column of smoke rising and intense fires springing up.
The Hiroshima bomb, known as “Little Boy” – a reference to former President Roosevelt, contained the equivalent of between 12 and 15,000 tons of TNT and devastated an area of five square miles (13 square kilometres). More than 60% of the buildings in the city were destroyed.
Official Japanese figures at the time put the death toll at 118,661 civilians. But later estimates suggest the final toll was about 140,000, of Hiroshima’s 350,000 population, including military personnel and those who died later from radiation. Many have also suffered long-term sickness and disability.