Angleščina svetovni jezik?

David Crystal avtor Enciklopedije angleškega jezika in največji strokovnjak za angleški jezik, je v svoji knjigi English as a global language zapisal, da jezik postane mednaroden, globalen zaradi ekonomske in vojaške moči naroda, ki ga govori. Angleščina torej ni postala globalni jezik zaradi kakšnih svojih posebnih strukturnih lastnosti, ali pa zato, ker bi imela tako obsežno besedje, ali ker bi v njej pisali klasiki (evropska klasična jezika sta bila latinščina in grščina), ali ker bi jo povezovali z religijo ali zahodno kulturo na splošno (Jezus je npr. govoril aramejsko). Angleščina si je s pomočjo širnega britanskega imeprija zagotovila dober izhodiščni geografski položaj, vendar je status globalnega jezika dosegla šele v kombinaciji z gospdarsk prevlado ZDA od leta 1950 dalje. Šele z močnim gospodarskim razvojem in globalizacijo sveta se je rodila potreba po resnično svetovnem jeziku jeziki, ki je olajšal trgovanje, komunikacijo v znanosti in kulturi in olajšal sprazumevanje v novih medijih.

Tako močna prevlada enega jezika predstavlja nevarnost za vse manjše jezike, ker:

  • angleščina s svojo jezikovno močjo uveljavlja realen bilingvizem, saj otroke učimo angleško že v vrtcu kjer so najbolj dojemljivi za učenje jezika
  • taka dominacija odstrani potrebo, da bi se učili manjših jezikov – zakaj le?
  • povzroča odmiranje jezikov manjših in ekonomsko ter socialno neuspešnih oz. neprilagojenih družb – strokovnjaki ocenjujejo, da bo propadlo 80% od 6.000 jezikov, ki jih trenutno govorimo na svetu

Kako lahko vojaško-gospodarska premoč, povezana s številčno premočjo, vpliva na izumrtje jezika, si lahko ogledamo na avstrijskem Koroškem, kjer je še leta 1951 bilo 43.000 Slovencev, leta 2001 pa je bilo takih le še 13.000. Temu ustrezno se je zmanjšal tudi življenjski prostor slovenskega jezika.

Angleškoo govoreče prebivalce planeta razdeli Crystal v tri skupine:

  • notranjo – ZDA in Veliko Britanijo ter irsko, Kanado, Avstralijo ter Novo zelanndijo – 320-380 milijonov ljudi
  • zunanji krog, kjer se je angleščina razširila zgodaj in se je vsidrala v institucionalno življenje naroda – Indija, Singapur in druge dele bivšega angleškega imperija – 150-300 milijonov ljudi
  • razširjeni krog, ki angleščini priznava status in pomen zaradi pragmatčnih, gospodarskih vzrokov – tu so vse ostale države sveta – npr. Kitajska, Rusija … – uradne statistike o številu govorcev ni, ocene se gibljejo med 100 milijoni in milijardo.

Poleg imperialnih in gospodarskih voplivov je treba upoštevati še kulturne vplive, od petdesetih let dalje pa predvsem popularne kulture, Holywooda in v zadnjem času interneta, kki so pripomogli k tako široki rabi angleščine.

In tako je bila angleščina ob pravem času vedno na pravem mestu – v 17. in 18. stoletju je bila jezik vodilne kolonialne sile, v 18. in 19. stoletju je bila jezik vodilne države industrijske revolucije (v obeh primerih Anglija), v 20. stoletju pa je bila jezik vodilne ekonomske sile – ZDA.

In kaj se bo z angleščino zgodilo v 21. stoletju? Opažamo laho tri fenomene, ki ji bodo zmajšali pomen:

  1. lokalni jeziki so pomembni del kulturne identitete skupnosti in ljudi, tako da opažamo renesanso izumrlih, pozabljenih jezikov
  2. mandarinščina bo vzpon angleščine zavirala s svojo velikostjo in španščina pa s svojo propulzivnostjo in privlačnim kulturnim nabojem
  3. sama angleščina postaja večplastna – Salman Rushdie govori o tem, da angleščina že dolgo ni več last enega naroda, da v njej nastaja izvirna literatura neangleško govorečih dežel Crystal pa različne oblike angleščine imenuje “New Englishes”

2 comments

  1. […] da je angleščina samo eden izmed najbolj popularnih jezikov na svetu. Kot materni jezik (s stališča števila naravnih govorcev) ni največji jezik, vendar pa je na zahodu najbolj razširjen tuj jezik, zato jo mnogi razglašajo za svetovni jezik (lingua franca).  David Crystal govori o angleščini kot globalnem jeziku. […]

Comments are closed.