Sugestopedija

Sugestopedija je metoda učenja, ki jo je v 70-tih letih prejšnjega stoletja razvil bolgarski psihoterapevt dr. Georgi Lozanov.

Temeljila je na takrat pravkar odkritih  nevrpsiholoških mehanizmih delovanja možganov, predvsem na funkcionalni razliki med desno in levo možgansko polovico. V tem obdboju sta Robert Ornstein in Roger Sperry odkrila, da leva možganska hemisfera deluje sekvenčno, korak za korakom analizira in rešuje probleme ter je zato središče naših akademskih aktivnosti. Desna hemisfera pa je ustvarjalna, lateralna in povezana z glasbo, barvami, gibanjem  in umetnostjo.

Sugestopedija kot metoda združuje oba elementa – klasično učenje in kreativnost.  Temu je prilagojeno tudi učno okolje v katerem prevladujejo močni senzorni učinki, harmonija, glasba, telesne aktivnosti in udeležba v igri vlog, tekmovanjih itd. Učenje je totaliteta perceptivnih vtisov, telesnih aktivnosti, klasičnega učenja, estetskih učinkov, slušnega razumevanja, vizualizacije itd.

Ponavadi “učenje” poteka v štirih fazah:

  1. predstavitev snovi, kjer si slušatelji lahko ogledajo zanimiv video, slišijo zgodbo, preberejo članek ipd.
  2. aktivno delo – branje, komunikacija, zapisovanje, igre vlog in druge jezikovne aktivnosti, ki vzpostavijo serijo novih sinaptičnih povezav oziroma  asociacij
  3. pasivna faza – recepcija doživetih in igranih jezikovnih struktur v pasivnem stanju ob sproščujoči glasbi
  4. jezikovni trening – serija aktivnosti, ki dodatno utrdi asociacijsko verigo.

georgi lozanov Originalni tekst dr. Lozanova – Sugestopedia.

Vendar pozor – čudežev ni,  vsaka metoda ima svoje meje, tudi sugestopedija.