Direktna metoda

Francois Gouin je 1880 opisoval svoje učenje nemščine:

  1. ko se je v srednjih letih prvič lotil učenja nemščine, se je za leto dni preselil v Hamburg. Učenja se je lotil tako, da se je v desetih dneh naučil slovnice in 248 nepravilnih glagolov. Oborožen s tem znanjem je odšel na predavanje na univerzo in šokiran spoznal, da ne razume niti besedice. Zato se je vrnil v svojo sobo in se učil nemških korenov ter ponovil slovnico ter nepravilne glagole ter ponovno poskusil. Spet brez rezultata. leto dni se je tako vračal v svojo sobo in se naučil 30.000 nemških besed, na pamet se je učil nemške knjige, prevajal je Goetheja in Schillerja a še vedno nič. Enkrat je poskusil s konverzacijsko metodo, a se je zaradi posmeha umaknil. Po letu dni se je obupan vrnil nazaj v Francijo.
  2. Doma je opazoval triletnega nečaka pri učenju jezika in pri tem ugotovil, da je bistvo učenja jezika v tem, da percepcije spremenimo v koncepcije. Jezik je način mišljenja, način kako sebi predstavimo svet. Tako je zasnoval “Metodo serij“, ko se jezika učimo direktno (brez prevoda) in konceptualno (brez razlage slovnice) s serijo povezanih stavkov, ki jih je lahko razumeti.

Stopam proti vratom. Približujem se vratom. Še bolj se približujem vratom. Pridem do vrat. Stojim pred vrati./ Iztegnem roko. Primem kljuko. Pritisnem kljuko. Odprem vrata. Potegnem vrata./itd. itd.

Pri učenju sicer uporablja veliko število slovničnih struktur, slovarskih enot in je strukturno precej kompleksen, vendar pa si pomagamo z razumljivim kontekstom, enostavnim pomnjenjem, priklicem in povezanostjo z realnostjo.

S pomoćjo Charlesa Berlitza se ti pogledi uveljavijo tudi v uporabni lingvistiki in postanejo znani kot direktna metoda. Berlitz je izhajal iz tega, da naj bo učenje tujega jezika čimbolj podobno učenju maternega zato so principi direktne metode:

  • navodila se dajejo izključno v L2
  • učijo se samo vsakdanje besede in izrazi
  • govorna spretnost se izgrajuje počasi v natančno stopnjevanem napredovanju s pomočjo tehnike vprašanj in odgovorov med učiteljem in učencem v majhnih skupinah
  • slovnico se uči induktivno
  • novi učne teme se uvajajo ustno
  • konkertno besedišče se uči z demonstracijo, objekti in slikami; abstraktno pa z asociacijo idej
  • uči se govorno in slušno razumevanje
  • poudarja se pravilna izgovorjava in slovnična pravilnost
  • učijo native speakers

Kritiki opozorijo, da so dobri rezultati metode posledica velike motivacije slušateljev in majhnih skupin, zato metoda ni bila uspešna v šolah. Poleg tega ima metoda nejasno teoretsko ozadje in je preveč odvisna od spretnosti in osebnosti učitelja.

One comment

Comments are closed.